Brez kisika ni življenja. Toda njegove izpeljanke, t.i. prosti radikali povzročajo bolezni, pospešujejo proces staranja. Z oskrbo telesa z antioksidanti (znanimi tudi kot antioksidanti) z uporabo sredozemske prehrane lahko zmanjšamo njihove škodljive učinke.
Na srečo vemo, kaj storiti, da nam prosti radikali postanejo zaveznik in ne sovražnik. Vsaka od 70 bilijonov celic našega telesa potrebuje stalno oskrbo s kisikom. Nujno je, da vse vitalne dejavnosti, delo srca, možganov, mišic in prebave tečejo pravilno. Med dihanjem vsaka celica sprošča reaktivne kisikove derivate, imenovane prosti kisikovi radikali ali oksidanti. Pri zdravem se jih vanje preobrazi približno 5 odstotkov. kisik. Proizvodnja prostih radikalov je tudi naravni rezultat staranja telesa. Toda oksidanti se pojavijo tudi v nefizioloških situacijah, na primer kot posledica bolezni, sončenja, slabe prehrane, stresa. Majhna količina prostih radikalov je bistvenega pomena za pravilno delovanje telesa. Toda njihov presežek lahko povzroči veliko škodo.
Preberite tudi: Kalkulator ITM - formula za pravilno mediteransko prehrano ITM: pravila, navedeni izdelki, meni Ali želite opustiti kajenje? Opravite motivacijski test
Kako nastajajo prosti radikali?
Niso živi organizmi, kot so bakterije ali virusi. Oksidanti so atomi, ki imajo značilno strukturo. Vsak atom je sestavljen iz jedra in parov elektronov, ki krožijo okoli njega. Medtem je prosti radikal atom z enim elektronom brez para, torej prosti (od tod tudi ime prosti radikal), ki poskuša za vsako ceno donirati samotni elektron ali pa odvzeti manjkajočega iz sosednjih celic. Ko mu uspe, si sam povrne stabilnost in hkrati poškoduje sosednja tkiva.
Prosti radikali so izjemno aktivni. Tako kot biološke rakete potujejo po telesu in poškodujejo vse, na kar naletijo: celične stene, beljakovine, gene. V koži uničijo kolagenska vlakna, kar povzroči povešanje kožnega tkiva in nastanek gub, v očesu povzročijo degenerativne spremembe, ki lahko povzročijo katarakto, v žilah pa oksidirajo holesterol v posodah in pospešijo aterosklerotične procese. Ko se znajdejo v genskem materialu (DNA), lahko povzročijo rakave spremembe. Zadevo zapleta dejstvo, da en prosti radikal, ki ukrade elektron drugim molekulam, proizvede več radikalov in s tem okrepi delo uničenja. Prosti radikali se zelo hitro razmnožujejo: eden povzroči drugega, naslednji tak verižna reakcija lahko traja večno. Kot da to ne bi bilo dovolj, nas nenehno napadajo oksidanti od zunaj. Močan generator teh zlonamernih delcev je nikotinski dim, izpušni plini avtomobilov, ultravijolični žarki. Dobavljajo jih z visoko predelano hrano, škropljenim in umetno oplojenim sadjem in zelenjavo, izdelki, ki vsebujejo barvila, konzervansi. Vir prostih radikalov so tudi čips, krompirček, ocvirki, pica, solatni prelivi, saj maščobe v njih hitro oksidirajo.
Prosti radikali niso tako slabi
Vloga prostih radikalov ni le v tem, da delajo zlo. Imajo tudi veliko uporabnih funkcij. Sodelujejo pri tvorbi nekaterih encimov in hormonov, oksidirajo strupene snovi in jih tako pomagajo znebiti iz telesa. Oslabijo tuje celice, kot so bakterije ali virusi, tako da se levkociti in makrofagi (tj. Plenske celice imunskega sistema) dokončno spopadejo z vsiljivcem. Brez prostih radikalov ne bi mogli potekati vnetni procesi, pomembni za boj proti bolezni.
Prosti radikali - pomembno ravnovesje
Težava je v tem, da bi morali prosti radikali, ko so odigrali svojo pomembno vlogo, takoj nevtralizirati z antioksidanti, imenovanimi antioksidanti ali antioksidanti. Naše telo jih lahko proizvede samo. To se imenuje endogeni antioksidanti, tj.encimi in hormoni, npr.melatonin, koencim Q10, estrogen. Med njimi ima najpomembnejšo vlogo glutation (GSH) - ta encim se lahko preda dva elektrona in tako nevtralizira številne radikale. Če pa varnostne službe, to je antioksidanti, nezadostne glede na proste radikale (npr. Kot posledica motenih obrambnih mehanizmov), pride do oksidativnega stresa. Prosti radikali se obrnejo proti celicam, iz katerih izvirajo, kar lahko privede do bolezni in prezgodnjega staranja telesa. Vodi k razvoju ateroskleroze in bolezni srca in ožilja, vključno z infarktom in možgansko kapjo, ki sta v visoko razvitih državah glavni vzrok smrti. Z motenjem telesnega fiziološkega ravnovesja (homeostaza) lahko močno oslabijo imunski sistem. Danes je zagotovo znano, da oksidanti prispevajo k razvoju številnih kroničnih in degenerativnih bolezni, npr. Artritisa, diabetesa, degeneracije mrežnice, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, raka, npr. debelo črevo, pljuča, želodec.
Učinkovito olajšanje
Učinkovitost telesa pri "čiščenju" že uporabljenih prostih radikalov se zmanjša bodisi s staranjem bodisi kot posledica nekaterih bolezni. Pa ne samo. Vdihujemo izpušne pline, premalo se gibljemo, si privoščimo hamburgerje ali krompirček. Kadimo cigarete, ne izogibamo se alkoholu, stres jemo s sladkarijami. In vse to pomeni, da se telo sam ne more spoprijeti s presežkom prostih radikalov.
Zato jo moramo podpirati z zagotavljanjem antioksidantov v hrani (eksogeni antioksidanti). To zadeva predvsem rekonvalescente, ljudi s hipertenzijo, sladkorno boleznijo, nosečnice in doječe matere, ženske v menopavzi in starejše. Večje povpraševanje po antioksidanti imajo tudi kadilci, ljudje, ki delajo v škodljivih razmerah, živijo pod stresom in prebivalci velikih mest.Zdravniki nas spodbujajo, naj preidemo na mediteransko prehrano, saj je bogata s snovmi, ki vam omogočajo, da se najbolje spopadate s prostimi radikali. Pravila so preprosta: veliko zelenjave in sadja, polnozrnati izdelki, malo maščobe, meso in narezki. Namesto živalskih maščob se priporočajo rastlinske maščobe, predvsem repično olje in oljčno olje ter mastne morske ribe. Pomagajo lahko tudi zeliščni pripravki, na primer čaj iz čiščenja.
-gowy---badanie-rtg-mzgu.jpg)
--budowa-i-funkcje.jpg)
