Nevrokirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z diagnozo in zdravljenjem bolezni, povezanih z okvarjenim živčnim sistemom. Bolniki, ki se pritožujejo, npr. za glavobole in omotico, otrplost ali mravljinčenje v okončinah, z diskopatijami hrbtenice in tiste, ki imajo pogoste sinkope ali druge nevrološke motnje.
Kazalo
- S katerimi boleznimi se ukvarja nevrokirurg?
- Katere teste dela nevrokirurg?
- Nevrokirurgija: metode zdravljenja
Nevrokirurg (zdravnik, ki je specializiran za nevrokirurgijo) najpogosteje zdravi paciente, pri katerih uporaba zdravil ni prinesla pričakovanih rezultatov in je treba razmisliti o kirurškem posegu.
Kakšno je delo nevrokirurga? Preprosto povedano, gre za diagnozo bolezni živčnega sistema, napotitev na potrebne preiskave (računalniška tomografija, slikanje z magnetno resonanco), izvajanje minimalno invazivnih posegov in po potrebi usposobljenost za operativni poseg v bolnišničnih razmerah in oskrbo pred in v pooperativnem obdobju.
S katerimi boleznimi se ukvarja nevrokirurg?
Nevrokirurg obravnava zelo širok spekter bolezni, razen tistih, za katere je odgovoren vaskularni kirurg (ateroskleroza, pljučna embolija, arterijska obstrukcija itd.) Ali srčni kirurg. Najpomembnejše bolezni, ki so v pristojnosti nevrokirurga, so:
- cervikalna in ledvena diskopatija in bolezni v torakalno-ledvenem delu, npr. diafizni angiomi
- akutne in kronične bolečine v hrbtu in poškodbe (npr. poškodbe hrbtenjače)
- tumorji možganov in hrbtenice
- tumorji, npr. cerebralni, intrakranialni
- vaskularne bolezni možganov
- hidrocefalus
- poškodbe perifernih živcev
- intrakranialne krvavitve
- cerebrospinalne kile, hemangiomi
- intrakranialna hipertenzija
Katere teste dela nevrokirurg?
Bolniki, ki se najpogosteje javijo nevrokirurgu, se pritožujejo nad vrtoglavico in glavoboli (topi, vznemirjajoči, zbadajoči), otrplostjo in mravljinčenjem v okončinah ter z diskopatijo hrbtenice.
Druga skupina so tisti, ki imajo pogosto sinkopo ali izgubo zavesti ali imajo druge simptome nevroloških nepravilnosti.
Pogosto se poročajo tudi o težavah, povezanih s koncentracijo in spominom, parezami, motnjami vida ali sluha. Včasih so simptomi tako nespecifični, da se bolnik najprej odpravi k zdravniku primarne zdravstvene oskrbe, od tam ga napotijo k nevrologu ali ortopedu, šele ko je zdravljenje neučinkovito ali se simptomi bolezni poslabšajo, pa k nevrokirurgu.
Vse doslej opravljene teste je treba pripeljati do prvega obiska, zahvaljujoč kateremu nevrokirurg ne bo mogel opraviti le podrobnega razgovora s pacientom, temveč bo lahko tudi postavil začetno diagnozo ali naročil dodatne teste.
Najpogosteje izvajani so:
- RTG
- računalniška tomografija
- slikanje z magnetno resonanco
- ultrazvočni pregled.
Podrobnejša je pozitronska emisijska tomografija, ki omogoča analizo metabolizma lezij na celični ravni. Omogoča odkrivanje bolezni v zgodnji fazi razvoja.
Nevrokirurg lahko priporoči tudi magnetoencefalografijo, to je pregled, ki se izvede za vizualizacijo električne aktivnosti možganov s snemanjem magnetnega polja, ki ga tvorijo možgani.
Zdravnik lahko naroči tudi laboratorijske preiskave, vključno z
- krvni test
- test urina
- biokemijske raziskave
- pregled cerebrospinalne tekočine
- endokrine raziskave
Nevrokirurgija: metode zdravljenja
Po diagnozi se lahko nevrokirurg odloči za minimalno invazivno zdravljenje ali, če je potrebno, bolnika napoti na operacijo.
Minimalno invazivne metode so na primer:
- endoskopsko odstranjevanje kile diska
- perkutana laserska dekompresija medvretenčne ploščice
- mikro discektomija vratne ali ledvene hrbtenice
- dinamična stabilizacija s prilagodljivim vsadkom
- vertebroplastika, to je perkutana cementacija telesa hrbtenice.
V primeru resnejših bolezni pa se zdravnik odloči, da bolnika napoti na operacijo v bolnišnico. Nevrokirurg med drugim deluje:
- tumorji možganov ali hrbteničnega kanala
- intrakranialni hematomi
- hidrocefalus
- zlomi lobanjskih kosti
- travmatične poškodbe kože lobanje
- možganske anevrizme
- vratni ali ledveni disk hrbtenice (če postopka ni mogoče izvesti z minimalno invazivno metodo)
- periferni živci po travmi, raku ali pritisku
---badanie-ucha-rodkowego.jpg)
