Pleura - zgradba, funkcije in najpogostejše bolezni

Pleura je membrana, v kateri je serozna tekočina, imenovana pleura. Njegova glavna naloga je pomagati pljučem pri gibanju v procesu dihanja. Kako je strukturiran in ali je plevralna tekočina nevarna?

Pleura (lat. plevre) je tanka, serozna membrana, ki obdaja pljuča - ločena pleura izolira desno in ločeno levo. Pleura je navlažena membrana, zaradi česar je trenje čim manjše, saj se pljuča med dihanjem premikajo.

Poleg tega je v vsaki plevralni votlini več mililitrov plevralne tekočine, zaradi česar je ta operacija še bolj neboleča.

Plevra in tekočinske votline, ki jo polnijo, ustvarjajo nekakšne napihnjene blazine, ki pljučem omogočajo spreminjanje volumna med vdihom in izdihom, ne da bi se morali dotikati trdih sten prsnega koša.

Čeprav je pleura tanka membrana, za obstoj katere malo ljudi ve, se je treba zavedati, da se žal v njej pogosto pojavljajo nepravilnosti. Bolniki se takrat najpogosteje pojavijo s simptomi, kot so:

• zasoplost
• bolečine v prsih
• kašelj
• mrzlica itd.

Vzrok za te bolezni je praviloma tekočina v plevri, ki preprečuje pravilno gibanje pljuč in povzroča težave z dihanjem. Drugi razlogi lahko vključujejo:

• empiem pleure
• travmatični ali spontani pnevmotoraks
• plevritis

Ugotovite, kako diagnosticirati plevralne bolezni in ali gre za zapletene postopke.

Kje je pleura in kako je zgrajena?

Pleura se nahaja v prsnem košu in jo poravna na notranji strani ter tako zapolni prostor med okostjem ter levim in desnim pljučem. Pleura se ne poveže med seboj, med njimi pa so npr. požiralnik, srce in velike žile.

Najpomembnejša točka pa je, da se pljuča v plevri ne zaprejo, temveč le stisnejo vanje. To si lahko zlahka predstavljamo na primeru balona - pleura je zunanji rob balona, ​​v njenem središču pa je plevralna votlina s serozno tekočino.

Stožec v obliki stožca pritiska z zunanje strani balona in povzroči, da se pleura deformira in jo praktično v celoti obda (meja pljučne plevre je na mestu, kjer se bronhi srečajo s pljuči). Tako plevra loči pljuča od prsnih sten.

V plevri ločimo:

• pljučna pleura - imenovana tudi plevralna plošča, ki je neposredno ob pljučih
• parietalna pleura - imenovana tudi plevralna plošča, ki se drži prsne stene

Včasih deli tudi pleuro, odvisno od tega, kje se nahaja, torej imamo:

• obalna pleura (zunanji del prsnega koša)
• diafragmatična pleura (spodnji del prsnega koša)
• mediastinalna pleura (srednji del prsnega koša)
• plevralni pokrovčki (zgornji del prsnega koša, ob vratu)

Kraji, kjer se določeni deli plevre povezujejo, se imenujejo vdolbine - obstajajo plevralne vdolbine:

• rebra-membrana
• kosto-mediastinalni
• diafragma-mediastinal

Poleg tega je pleura inervirana membrana, ki je neobčutljiva na bolečino na plevralni strani, vendar občutljiva na raztezanje in občutljiva na bolečino na plevralni strani. Zaradi somatskih živcev je mogoče čutiti bolečino - obstajajo preponski in medrebrni živci.

Plevralna tekočina - simptomi

Plevralna tekočina napolni plevralno votlino in je pravilno stanje. Če pa je presežek, pomeni nezaželeno in nevarno situacijo.

Najpogosteje se v votlini nabere preveč serozne tekočine zaradi npr. visok krvni tlak v krvnih žilah parietalne plevre, težave pri odvajanju tkivne tekočine iz limfnih žil ali nizek onkotični krvni tlak.

Kopičenje tekočine v plevri otežuje dihanje, zaradi česar bolniki opazno otežujejo premikanje prsnega koša (močna asimetrija, zlasti pomanjkanje gibanja na mestu kopičenja tekočine). Pojavijo se lahko tudi simptomi, kot so bolečina, težko dihanje in slišno trenje plevre.

Plevralna tekočina je lahko različne narave. Najpogostejši so eksudat ali transudat, redkeje hematomi ali limforeja.

Eksudat se običajno kopiči pri boleznih, kot so:

• ciroza
• odpoved srca
• pljučna embolija
• nefrotski sindrom
• Hipotiroidizem

Eksudativna tekočina se najpogosteje kopiči kot posledica:

• vnetje - npr.pljučnica
• tumorji
• bolezni trebušne slinavke
• srčni napad
• rupture požiralnika

Hematoma in limforeja sta zelo redka. Prvi med njimi, na primer zaradi drenaže, drugi pa najpogosteje pri bolnikih z rakom tipa limfoma.

Je plevralna tekočina nevarna?

Ko se v plevri pojavi tekočina, je treba bolnika takoj hospitalizirati. Nevarna situacija je lahko usodna brez zdravniškega posredovanja.

Pomembno je, s kakšnimi simptomi bo bolnik sprejet v bolnišnico. Če se izkaže, da je močna bolečina posledica velike količine tekočine, ki se nabere v plevri, jo je treba odstraniti. V takih primerih se ga je treba čim prej znebiti z drenažo.

Če pa je količina majhna in se ugotovi vzrok, se uporabi konzervativno zdravljenje.

V tem primeru diagnoza specifičnega vzroka eksudata, transudata, hematoma ali limforje, da se začne zdravljenje. In če zdravnik ugotovi, da je stanje na primer posledica bolezni trebušne slinavke ali hipotiroidizma, bo priporočil zdravljenje osnovne bolezni in vas napotil k ustreznim strokovnjakom.

Če pa je posledica na primer raka ali razpoke požiralnika, bo morda potrebna operacija. Zdravniki lahko zdravljenje zdravil uporabljajo tudi za druge bolezni.

Najpogostejše bolezni plevre - simptomi

• Plevritis

Med pogoste plevralne bolezni spada tudi njeno vnetje, ki se pojavi kot posledica zapletov zaradi tuberkuloze ali zapletov po torakalni operaciji. Pacient kaže nenormalno gibljivost prsnega koša ter simptome, kot so kašelj in bolečine v prsih. Poleg tega so lahko tudi eksudati.

• Pnevmotoraks

Druga situacija je pnevmotoraks, pri katerem zrak vstopi v plevralno votlino. Pnevmotoraks je lahko spontan ali travmatičen, vendar ne glede na njegovo vrsto bolnikovo stanje takrat velja za nestabilno in zahteva takojšen kirurški poseg.

• Empiem pleure

Ko se v plevri nabere gnojni izcedek, ga lahko povzroči empiem pleure. Nato se pri pacientih pojavijo simptomi, kot so hude bolečine v prsih, mrzlica in zvišana telesna temperatura.

• Plevralni rak

Druga bolezen je rak plevre, ki je najpogosteje diagnosticiran kot mezoteliom. Rak je razpršen na plevralni površini, tvori vozličke, poleg tega pa zelo pogosto vodi do izločanja, zaradi česar ima bolnik zasoplost.

Diagnostika plevralnih bolezni

Plevralne bolezni diagnosticiramo na več načinov in je odvisno od npr. na bolnikove simptome.

Najprej je na začetku rutinski pregled bolnika - najprej razgovor in nato avskultacija. Že na tej stopnji lahko trdimo, da je na primer v plevri tekočina, ki med pregledom daje značilne zvoke. Če zdravnik ni prepričan v diagnozo, lahko naroči dodatne preiskave, na primer rentgensko slikanje prsnega koša.

Če obstaja sum, da težave s plevro povzročajo na primer raka, se dodatno odredi računalniška tomografija in ultrazvok plevralne votline.

Poleg tega diagnoza bolezni vključuje tudi zbiranje plevralne tekočine za pregled, ki lahko zazna ne samo novotvorbe, temveč tudi okužbe, vnetja in druge vzroke plevralnih bolezni.

Preberite več člankov tega avtorja