Paliativno zdravljenje

Paliativno zdravljenje je veja medicine, ki se ukvarja s simptomatskim zdravljenjem, lajšanjem bolečin in zadovoljevanjem osnovnih življenjskih potreb hudo in smrtno bolnih ljudi in njihovih družin.

Kazalo

1. Cilji paliativne oskrbe in zdravljenja
2. Paliativno zdravljenje: umetnost komuniciranja s pacientom
3. Paliativno zdravljenje: podpora psihologa
4. Paliativna medicina: zdravljenje na koncu življenja
5. Pravice neozdravljivega pacienta

Primarni cilj paliativnega zdravljenja je izboljšati kakovost življenja bolnikov in, kolikor je mogoče, ublažiti moteče bolezni, občutek nelagodja in preprečiti trpljenje ter ne vztrajno podaljšati življenja.

Paliativna oskrba, torej skrb za neizmerno bolne bolnike, zahteva sodelovanje ne le zdravstvenega osebja, zdravnikov, medicinskih sester, rehabilitatorjev in psihologov, temveč tudi ljudi, ki pacientom zagotavljajo duhovno podporo v skladu s svojo vero.

Cilji paliativne oskrbe in zdravljenja

Med glavnimi predpostavkami in cilji paliativne medicine ločimo najučinkovitejše zmanjšanje prijavljenih simptomov, bolezni, bolečine in trpljenja kronično bolnega bolnika.

Zelo pomembno je tudi umirajočemu bolniku zagotoviti duševno udobje, dostop do socialne in duhovne pomoči ter psihološke podpore. Pomembno je, da ogroženi osebi pomagamo sprejeti novo življenjsko situacijo, pa tudi smrt in umiranje kot neizogiben del življenja vseh.

Paliativno zdravljenje: umetnost komuniciranja s pacientom

Sposobnost pogovora s smrtno bolno osebo in njeno družino je zelo pomemben element paliativne oskrbe. Pred začetkom razgovora se mora zdravnik nanj pravilno pripraviti.

Poskrbeti je treba ne le za medicinsko znanje o poteku bolezni, njeni prognozi in načinih terapije, temveč tudi za mirno okolje, intimno vzdušje in mirno, udobno sobo.

Zdravnik mora na vsa vprašanja odgovoriti na razumljiv način za bolnika in skupaj s pacientom določiti pričakovani namen in način nadaljnje oskrbe. Izjemno pomembno je, da se bolnik zaveda resnosti svoje bolezni, stopnje in prognoze ter razume njen možen potek.

Paliativno zdravljenje: podpora psihologa

Psihosocialna podpora je zelo pomemben element paliativne oskrbe in zdravljenja. Smrtno bolna oseba se pogosto počuti izgubljeno v novi življenjski situaciji, s katero se je nenadoma zapustila.

Pogovori s psihologom lahko bolnikom pomagajo zmanjšati stres in negotovost, povezane s kronično boleznijo, jim povrniti občutek varnosti, razjasniti moteče dvome in strahove ter se znajti v novi, povsem drugačni situaciji.

Za podporo lahko zaprosite strokovnjaka, ki uporablja bolnišnično oskrbo, pa tudi domačo kliniko ali hospic.

Paliativna medicina: zdravljenje na koncu življenja

Najpogostejši simptomi, povezani z umirajočimi bolniki, so bolečina, izguba apetita, motnje spanja, zaprtje, slabost, zasoplost, nemir in duševne motnje. Glavni cilj paliativne oskrbe in zdravljenja kronično bolnih bolnikov je učinkovito analgetično zdravljenje.

To ni preprosta naloga, saj se z napredovanjem bolezni simptomi postopoma poslabšujejo, kar zahteva nenehno spremljanje, stalno povečevanje in spreminjanje odmerkov analgetikov.

Zelo pomembno je, da ne samo pravilno izberemo protibolečinskih zdravil in zdravil, ki podpirajo njihovo delovanje, temveč tudi njihov odmerek in način uporabe posebej za vsakega bolnika.

Omeniti velja, da zdravljenje smrtno bolnih ljudi običajno sestavlja več različnih farmacevtskih izdelkov, zato bi moral ustrezen in reden vnos zdravil po urniku, ki ga predlaga zdravnik, učinkovito zaščititi bolnika pred bolečinami. V tej situaciji so ključnega pomena dobra komunikacija, zaupanje in medsebojno sodelovanje med zdravnikom in pacientom.

Pravice neozdravljivega pacienta

Bolnik z življenjsko nevarno boleznijo, ki je najpogosteje v hospicu, ima enake pravice kot kateri koli drug bolnik in si zasluži dostojno zdravstveno oskrbo.

Zdravnik mora spoštovati svojo avtonomijo in vse odločitve, ki jih sprejema, ne glede na to, ali so v skladu z njegovimi prepričanji ali ne. Poleg tega imajo pacienti pravico pridobiti in zavrniti informacije o svoji bolezni in njeni prognozi.

V takem primeru mora zdravnik spoštovati bolnikovo voljo in pod pogojem, da je pisno imenoval osebo, pooblaščeno za pridobitev medicinske dokumentacije in informacij (tj. Predstavnika zdravstvenega varstva), se z njo pogovoriti o bolezni in predlaganem zdravljenju. Pacient ima tudi pravico do duhovne in psihosocialne podpore na vsaki stopnji bolezni.

Velika večina bolnikov v zadnjih tednih življenja želi preživeti čim več časa s svojimi družinami doma. Zahvaljujoč dejavnostim domače oskrbe v hospicu je to mogoče in če pacientovo klinično stanje to dopušča, naj ugodijo njihovi prošnji.

Zelo pomembno je, da ne uporabljamo vztrajne terapije, da se pravi čas umaknemo dejavnostim, ki podaljšujejo življenje bolnikov, in jim zagotovimo udobje umiranja, kakršno si zasluži vsak človek.