S fantom sem v zvezi že dve leti. Menda naj bi bil kratek, vendar dolgo časa, a doživeli smo nekaj tragedij, pa tudi idealnih trenutkov. Odkrito se pogovarjamo o poroki, otrocih itd. Vendar obstaja težava: prstan, če ni bil, ni. Končno bi me rad predstavil kot zaročenko in ne kot njegovo dekle. Še posebej, ker so se pred kratkim iz njegovih ust pojavile besede, da bi morda lahko poskusili za otroka. Končno bi rad dobil ta prstan, toda kakšne znake naj mu dam, naj poklekne in vpraša? Seveda ne mislim na poroko, ampak na neko stabilnost in gotovost. Česa naj ne storim, da mu ne povem neposredno, da ne bi mislil, da se vsiljujem in pritiskam.
Pošiljanje signalov je lahko zelo tvegana rešitev, ko gre za skupno gradnjo stabilne prihodnosti. Strahovi, povezani z občutkom vsiljenosti, so razumljivi, če pa želite ustvariti odnos, ki temelji na medsebojnem razumevanju, se je v tej fazi vredno osredotočiti na odprta sporočila. Položaj, ki ga opisujete, je pravi trenutek, da poskusite spregovoriti o svojih potrebah, kaj za vas pomeni stabilizacija in preverite, kaj vaš partner razume s tem sloganom. Morda se bo izkazalo, da je zanj tak znak zavzetosti izjava o otroku in ne ritual predloga. Če tako pomembno zadevo pustite v območju ugibanj in signalov, lahko povzročite veliko nerazumevanja in razočaranja, zato vas spodbujam, da se pogovorite.
Ne pozabite, da je odgovor našega strokovnjaka informativen in ne bo nadomestil obiska zdravnika.
Patrycja Szeląg-Jarosz Psiholog, trener, trener osebnega razvoja. Strokovne izkušnje si je nabrala z delom na področju psihološke podpore, kriznih intervencij, poklicne aktivacije in coachinga.Specializiran je za področje življenjskega treniranja, podpira stranko pri izboljšanju kakovosti življenja, krepi samozavest in aktivno samopodobo, vzdržuje življenjsko ravnovesje in učinkovito spopada z izzivi vsakdanjega življenja. Od leta 2007 je povezana z nevladnimi organizacijami v Varšavi, pri Compass vodi Center za osebni razvoj in psihološke storitve