Telencefalon, diencefalon, mezocefalus in metencefalon so možganske strukture in vsi so del osrednjega živčnega sistema. Telencefalon, na primer, vsebuje informacije, ki so človeku v bistvu omogočile, da se razlikujejo od drugih živali, zahvaljujoč inteligenci, spominu, govoru in sposobnosti občutka in gibanja.
Ta možganska struktura je razdeljena na dve simetrični polovici ( hemisferi ), ki ju povezuje tako imenovani corpus callosum. Večina funkcijskih središč je nameščena simetrično na vsaki polobli, nekateri centri, kot je jezik, pa so edinstveni in se nahajajo na desni ali levi polobli.
Medtem ko frontalni reženj, ki se nahaja v čelnem predelu možganov, nadzoruje gibanje in vedenje, je za občutke odgovoren parietalni reženj, ki se nahaja v zgornjem delu hrbta. Začasni reženj se nahaja za vsakim templjem in omogoča prepoznavanje ljudi ter je odgovoren za zaslišanje. Namesto tega okcipitalni reženj, ki se nahaja na zadnji strani glave, nadzoruje vid.
Zunanja plast telencefalona se imenuje skorja ali možganska skorja in ima veliko pregibov in debeline od dva do štiri milimetre. Možgansko skorjo, ki jo zaradi sive barve imenujejo tudi siva snov, sestavljajo celična telesa, ki vsebujejo med 19 in 23 milijard živčnih celic.
Informacije, ki jih oseba pridobi s pomočjo petih čutil, dosežejo možgansko skorjo skozi hrbtenjačo.
Nahaja se med poloblomi in možganskim steblom in skozi njo prehaja večina vlaken, ki gredo v možgansko skorjo.
Diencefalon je sestavljen iz več delov: talamusa, hipotalamusa, subtalamusa, epitelausa, metatalamusa in tretjega prekata.
Talamus tvorita dve obsežni masi, ki se nahajajo pod možganimi poloblami. Predstavlja vstopno pot vseh čutnih dražljajev, razen vohalnih. V talamu prebivajo čustva in občutki. Poleg tega je povezan s korteksom in filtrira dražljaje, ki ga dosežejo.
Hipotalamus je majhen organ, ki se nahaja znotraj vmesnega časovnega režnja možganov in spomina. Tvori osnovo talamusa, kjer se nahaja hipofiza, žleza z nevroendokrino funkcijo, ki je odgovorna za uravnavanje delovanja celotnega hormonskega sistema. Hipotalamus proizvaja hormon oksitocin in vazopresin ter vsebuje centre, ki uravnavajo aktivnost prednje hipofize, avtonomni živčni sistem, telesno temperaturo ter vnos vode in hrane. Prav tako je ta organ povezan s budnim stanjem in čustveno občutljivostjo.
Subtalamus je pred talamusom in poleg hipotalamusa. Odgovoren je za usmerjanje gibanja telesa. Nevronske poti, ki gredo skozi njega, gredo v talamus, možgan in bazalni ganglij.
Epitalamus se nahaja na zadnji strani diencefalona, poleg srednjega možganov. Tvorijo ga pinealna žleza ali epifisi in jedra habenule. Epipisi so endokrina žleza, ki izloča hormon melatonin. Večja kot je sončna svetloba, večja je količina proizvedenega melatonina. Nasprotno pa habenula favorizira komunikacijo med limbičnim sistemom in retikularno tvorbo.
Metatalamus tvorita medialno gnilatno telo in telo stranskih geniculatov na vsaki strani. Medialno geniculatno telo deluje kot relejna postaja za živčne impulze med spodnjim pedunkom in slušnim korteksom. Telo stranskih geniculatov vsebuje konca vlaken optične poti.
In končno, tretji prekat je vezivno tkivo, ki se nahaja znotraj diencefalona. Skozi Monrove luknje komunicira s stranskimi možganskimi prekati. Streha tretjega prekata se imenuje epitalamus in vsebuje epifizo ali pinealno žlezo.
Ta možganska struktura je sestavljena iz možganskega stebla, ki je odgovoren za povezovanje v vse možganske prostore (možganski matični most, možganski preliv in diencefalon).
Srednji možgan vodi tako motorične impulze iz možganske skorje do mostu možganskega debla kot čutne impulze iz hrbtenjače do talamusa.
Kvadrigeminalni gomolji so tudi del srednjega mozga in so odgovorni za usklajevanje gibov očesnih celic kot senzoričnega odziva na kakršen koli dražljaj, ki povzroča občutek vida. Poleg tega notranji kvadrigeminalni gomolji beležijo slušne dražljaje, ki jih zazna uho, in z njimi povezane premike glave.
V svojem srednjem delu vsebuje zadnji del četrtega prekata, ki bo povzročil kvadriginalne gomolje v srednjem možganu in v sprednjem delu do možganskih steblov.
Vsaka plošča metencefalona vsebuje tri skupine motoričnih nevronov: somatsko skupino, ki bo nastala v jedru zunanjega očesnega motoričnega živca, visceralno skupino, ki vsebuje trigeminalna in obrazna jedra, in splošno skupino, katere aksoni posegajo v tvorbo submaksilarnih žlez in podjezično
Jesada Sabai
Oznake:
Regeneracija Zdravila Psihologija
Kaj je telencefalon in kje je?
Telencefalon je največji in najbolj razvit del možganov in se nahaja na diencefalonu .Ta možganska struktura je razdeljena na dve simetrični polovici ( hemisferi ), ki ju povezuje tako imenovani corpus callosum. Večina funkcijskih središč je nameščena simetrično na vsaki polobli, nekateri centri, kot je jezik, pa so edinstveni in se nahajajo na desni ali levi polobli.
Kakšna je funkcija telencefalona?
Vsaka polobla je razdeljena na različne dele: čelni, parietalni, temporalni in okcipitalni reženj .Medtem ko frontalni reženj, ki se nahaja v čelnem predelu možganov, nadzoruje gibanje in vedenje, je za občutke odgovoren parietalni reženj, ki se nahaja v zgornjem delu hrbta. Začasni reženj se nahaja za vsakim templjem in omogoča prepoznavanje ljudi ter je odgovoren za zaslišanje. Namesto tega okcipitalni reženj, ki se nahaja na zadnji strani glave, nadzoruje vid.
Zunanja plast telencefalona se imenuje skorja ali možganska skorja in ima veliko pregibov in debeline od dva do štiri milimetre. Možgansko skorjo, ki jo zaradi sive barve imenujejo tudi siva snov, sestavljajo celična telesa, ki vsebujejo med 19 in 23 milijard živčnih celic.
Informacije, ki jih oseba pridobi s pomočjo petih čutil, dosežejo možgansko skorjo skozi hrbtenjačo.
Kakšne so funkcije diencefalona
Diencefalon je struktura, ki se nahaja v osrednjem notranjem delu možganskih polobli.Nahaja se med poloblomi in možganskim steblom in skozi njo prehaja večina vlaken, ki gredo v možgansko skorjo.
Diencefalon je sestavljen iz več delov: talamusa, hipotalamusa, subtalamusa, epitelausa, metatalamusa in tretjega prekata.
Talamus tvorita dve obsežni masi, ki se nahajajo pod možganimi poloblami. Predstavlja vstopno pot vseh čutnih dražljajev, razen vohalnih. V talamu prebivajo čustva in občutki. Poleg tega je povezan s korteksom in filtrira dražljaje, ki ga dosežejo.
Hipotalamus je majhen organ, ki se nahaja znotraj vmesnega časovnega režnja možganov in spomina. Tvori osnovo talamusa, kjer se nahaja hipofiza, žleza z nevroendokrino funkcijo, ki je odgovorna za uravnavanje delovanja celotnega hormonskega sistema. Hipotalamus proizvaja hormon oksitocin in vazopresin ter vsebuje centre, ki uravnavajo aktivnost prednje hipofize, avtonomni živčni sistem, telesno temperaturo ter vnos vode in hrane. Prav tako je ta organ povezan s budnim stanjem in čustveno občutljivostjo.
Subtalamus je pred talamusom in poleg hipotalamusa. Odgovoren je za usmerjanje gibanja telesa. Nevronske poti, ki gredo skozi njega, gredo v talamus, možgan in bazalni ganglij.
Epitalamus se nahaja na zadnji strani diencefalona, poleg srednjega možganov. Tvorijo ga pinealna žleza ali epifisi in jedra habenule. Epipisi so endokrina žleza, ki izloča hormon melatonin. Večja kot je sončna svetloba, večja je količina proizvedenega melatonina. Nasprotno pa habenula favorizira komunikacijo med limbičnim sistemom in retikularno tvorbo.
Metatalamus tvorita medialno gnilatno telo in telo stranskih geniculatov na vsaki strani. Medialno geniculatno telo deluje kot relejna postaja za živčne impulze med spodnjim pedunkom in slušnim korteksom. Telo stranskih geniculatov vsebuje konca vlaken optične poti.
In končno, tretji prekat je vezivno tkivo, ki se nahaja znotraj diencefalona. Skozi Monrove luknje komunicira s stranskimi možganskimi prekati. Streha tretjega prekata se imenuje epitalamus in vsebuje epifizo ali pinealno žlezo.
Kakšna je funkcija srednjega mozga
Srednji možgan ali srednji možgan je del možganov. Nahaja se v osrednjem notranjem delu možganske mase.Ta možganska struktura je sestavljena iz možganskega stebla, ki je odgovoren za povezovanje v vse možganske prostore (možganski matični most, možganski preliv in diencefalon).
Srednji možgan vodi tako motorične impulze iz možganske skorje do mostu možganskega debla kot čutne impulze iz hrbtenjače do talamusa.
Kvadrigeminalni gomolji so tudi del srednjega mozga in so odgovorni za usklajevanje gibov očesnih celic kot senzoričnega odziva na kakršen koli dražljaj, ki povzroča občutek vida. Poleg tega notranji kvadrigeminalni gomolji beležijo slušne dražljaje, ki jih zazna uho, in z njimi povezane premike glave.
Funkcije metencefalona
Metencefalon je drugi mehurček zarodkov v razvoju možganov, ki izvira iz romboencefalona in ustvarja možgan, možganov Varolio in štiri lobanjske živce: V (trigeminalni živec), VI (zunanji očesni motor), VII (obrazni živec) in VIII ( slušni živec).V svojem srednjem delu vsebuje zadnji del četrtega prekata, ki bo povzročil kvadriginalne gomolje v srednjem možganu in v sprednjem delu do možganskih steblov.
Vsaka plošča metencefalona vsebuje tri skupine motoričnih nevronov: somatsko skupino, ki bo nastala v jedru zunanjega očesnega motoričnega živca, visceralno skupino, ki vsebuje trigeminalna in obrazna jedra, in splošno skupino, katere aksoni posegajo v tvorbo submaksilarnih žlez in podjezično
Jesada Sabai
---jak-wykry.jpg)
