Bo drugi val izbruha koronavirusa hujši? Strokovnjak pojasni

To je že gotovo: to jesen se bomo soočili z drugim valom epidemije. Toda ali bo blažja ali pa bo tako huda, da bodo spet uvedene omejitve? Strokovnjaki nenehno iščejo odgovore na to vprašanje. Vredno je vedeti, kaj so doslej ugotovili.

Kot je dejal predsednik vrhovnega zdravniškega sveta prof. Andrzej Matyja, 4. marca smo na Poljskem izvedeli za prvi diagnosticiran primer koronavirusa. Opozoril je, da so bili takrat diagnostični testi opravljeni veliko manj kot zdaj. "Ne moremo pravzaprav reči, koliko bolnikov je okuženih. Ta krivulja incidence ne odraža stanja, ki je bilo in je", je dejal prof. Matja.

Opozoril je tudi, da bolezen pogosto zamenjujejo z okužbo. "Test prikazuje okužene ljudi. Samo in izključno. Vendar pa lahko le, kadar se pojavijo simptomi v obliki dispneje, kašlja ali visoke temperature, govorimo o simptomih bolezni. Zelo pogosto so mnogi strokovnjaki zmedeni in zavajajoči. Govoriti moramo o številu okuženih, in ne število bolnikov "- je pojasnil predsednik NIL.

Po mnenju strokovnjaka je "obširno testiranje družbe edini način, da prepoznamo in nato izoliramo potencialne prenašalce virusov." "Najnevarnejši prevozniki so ljudje, katerih potek je brez simptomov" - je poudaril.

Prof. Matyja je izjavila, da je potek epidemije koronavirusa zelo nenavaden. Kot je dodal, bi morali biti pripravljeni na drugi val primerov, ki se lahko zgodi jeseni. "Vse prejšnje študije in epidemije kažejo, da je drugi val veliko blažji, ker virus mutira k lajšanju simptomov. Ali bo temu tako? Trenutno tega ne more reči nihče, ki resno temelji na znanstvenih raziskavah" - je dejal.

Priporočen članek:

V zameno je virolog prof. Włodzimierz Gut je ocenil, da je prvi cilj boja proti koronavirusu "ne uničiti zdravstvene službe", saj - kot je pojasnil - "nobena zdravstvena služba na svetu ne more vzdržati hitrega pritoka bolnikov". "Še posebej, ker drugi val običajno sestavljajo zdravniki in zdravstveno osebje, ki skrbi za bolne. In to pomeni, da se na neki točki vse zruši" - je dejal profesor.

Omenil je, da se je v nekaterih italijanskih mestih število umrlih povečalo za tretjino v primerjavi z lanskim letom. Hkrati - je poudaril - o tem ni odločal Covid-19, temveč "zapiranje dostopa do zdravstvenega varstva zaradi bolezni med zdravniki in medicinskimi sestrami".

Prof. Gut je poudaril, da je prvi korak ustvariti situacijo, ko "imamo dovolj prostorov za bolnike s COVID, hkrati pa preostalih bolnišnic ni popolnoma uničeno." "Po drugi strani gre za izravnavo števila bolnih in nato za spust z najnižje možne ravni" - je dodal.

Profesor je tudi ocenil, da bi se moralo zmanjšanje incidence na Poljskem začeti že 15. aprila. "Potem je prišlo do rahljanja, vendar ne gre za ekonomsko sprostitev med ljudmi," je dejal.

Kot je pojasnil, človek po okužbi prve tri dni ne okuži. "Kasneje se okuži, vendar še nima simptomov. Potem ima simptome. Prvi so blagi in jih je zelo enostavno zamuditi," je dejal.

Kot je dodal prof. Črevesje, 92 odstotkov sposobnost potrditve prisotnosti virusa se pridobi med bronhoskopijo, torej jemanjem materiala iz pljuč. "Na žalost se v grlu znatno zmanjša, zato moramo preizkusiti že drugič. Bris iz žrela ni vedno zanesljiv" - je opozoril. Kot je pojasnil, dobimo pozitiven rezultat dva dni po pojavu simptomov, na primer kašljanje.

Prof. Gut je dejal: "Tako stopnja hudih bolezni kot smrtnost sta bolj odvisna od zdravstvenega stanja na določeni lokaciji kot od samega virusa." "Tam, kjer je povzročilo opustošenje v zdravstveni službi, je slabše stanje glede števila smrtnih primerov" - je poudaril virolog.

Vir: PAP

Priporočen članek:

Svoje spletno mesto razvijamo tako, da prikazujemo oglase.

Z blokiranjem oglasov nam ne dovolite ustvarjanja dragocene vsebine.

Onemogočite AdBlock in osvežite stran.