Presejalni programi so najboljši primer splošno razumljenega razmišljanja o zgodnjem preprečevanju bolezni senzoričnih organov, ki vplivajo na človekov razvoj in njegovo komunikacijo z okoljem. Problem okvare sluha je postal civilizacijska bolezen.
Inštitut za fiziologijo in patologijo sluha je v sodelovanju s številnimi nacionalnimi in tujimi centri ustvaril temelje za presejalne programe - razvil metode, postopke in naprave za njihovo izvajanje.
S presejalnimi testi sluha so že zajeli več kot milijon prebivalcev osnovnošolskih otrok v podeželskih in mestno-podeželskih občinah po vsej Poljski, 7 in 12-letnike v Varšavi ter številna mesta na Poljskem.
Na podlagi doslej opravljenih presejalnih testov med poljskimi študenti je bilo dokazano, da ima lahko vsak 5-6 otrok težave s sluhom, kar lahko znatno ovira razvoj in povzroči učne težave.
Strokovnjaki poudarjajo, da kar 60% staršev učencev z nepravilnostmi ni sumilo na tak problem za svoje otroke.1 Motnje sluha so pomembne za otrokov razvoj in izobraževalne rezultate. Pridobljeni rezultati so potrdili velik obseg te bolezni med šolarji.
- Izvajanje zgodnjega medicinskega posega pri otroku z okvaro sluha različnih etiologij pomeni hitrejše izboljšanje slušne poti, ki zagotavlja boljšo komunikacijo z okoljem in finančne prihranke za pacienta in zdravstveni sistem - pravi prof. dodatno dr. hab. med., mag. Piotr H. Skarżyński.
Inštitut za fiziologijo in patologijo sluha že vrsto let skupaj s partnerji izvaja tuje pilotne presejalne programe med šoloobveznimi otroki. Zahvaljujoč Mednarodnemu konzorciju za zaslišanje sluha se med drugim izvajajo projekti v Armeniji, Kirgiziji, Moldaviji, Romuniji, Senegalu, Tadžikistanu in Slonokoščeni obali
Raziskava jasno kaže, da je obseg težav s sluhom pri otrocih zelo velik, zato bi morali v teh državah izvajati presejalne programe kot standardni postopek. Na primer, v Abidjanu na Slonokoščeni obali je bilo v skupini 130 otrok kar 28% diagnosticiranih z motnjami sluha.
Primerjava rezultatov raziskav z različnih celin (Azija / Afrika) je pokazala, da čeprav je obseg težav povsod velik, saj so bili od 13% do 48% anketiranih otrok nepravilni, je bilo največ slušnih motenj zabeleženih v Afriki.4
In tako kot v Evropi se tudi v večini primerov starši niso zavedali, da bi njihovi otroci lahko trpeli zaradi takšnih motenj.
Kot kažejo izkušnje Inštituta za fiziologijo in patologijo sluha, veliko dragocenih informacij o zdravstvenem stanju bolnikov izhaja tudi iz raziskav drugih čutil, npr. Vonja. Študija iz leta 2017 je pokazala, da lahko disfunkcija voha znatno poslabša kakovost življenja bolnikov.
V študiji je sodelovalo 40 ljudi z odstopanjem nosnega septuma, nosnimi polipi ali obojim, 22,5% pa jih je bistveno zmanjšalo kakovost življenja.
Druga študija je pokazala, da je izguba vonja eden od simptomov kroničnega sinusitisa. Preizkusi, opravljeni na skupini 40 bolnikov, ki so bili operirani na sinusih, so pokazali sistematično povečanje izboljšanja vonja v naslednjih mesecih okrevanja.
Bolezni vonja bolniki pogosto podcenjujejo, čeprav so lahko simptom številnih resnih bolezni. Zato je tako pomembno ozavestiti paciente, da med obiskom otolaringologa poročajo tudi o motnjah tega občutka.
Senzorični pregled je naložba: prvič omogoča hitrejšo diagnozo in zdravljenje bolnikov, drugič pa lahko v prihodnosti prihrani veliko denarja v zdravstvenem sistemu.
Več informacij o delovanju senzoričnih organov in presejalnih testih na tem področju je na voljo na spletni strani Senses Research www.facebook.com/badaniazmyslow.
Vir:
- "Pregledni program za sluh pri otrocih iz Mazovije", Słysza, julij-avgust 2017 št. 4 (156), str. 40
- http://slysze.inz.waw.pl/jaki-sluch-maja-dzieci-w-azji-i-afryce/
- https://whc.ifps.org.pl/2014/04/pilotazowe-przesiewowe-badania-sluchu-u-dzieci-w-afryce-zachodnia/
- Nova Audiofonologia, 2017; 6 (4): 79-106, Skarżyński P. H., Ludwikowski M., Presejalni testi pri šoloobveznih otrocih na različnih celinah
- Na podlagi predstavitve "Korelacija med vohalnimi disfunkcijami in kakovostjo življenja", predstavljene med 13. varšavskim mednarodnim medicinskim kongresom v Varšavi, 11. - 14. maja 2017
- Na podlagi lastnih materialov IFPS
