Avgusta letos sem začela zdravljenje v zasebni zobozdravstveni ordinaciji. Najbolj sem si želel hitro popravilo spodnje peterke, nadev je izpadel in polomljena šestica. Čeprav je bilo s petico hitro, se je šest izkazalo za res problematične. Zobozdravnik me je takoj obvestil, da bo zdravljenje dolgo in drago. Po predhodnem sekundarnem zdravljenju koreninskega kanala je ponudil krono. Že od prvega obiska (čiščenja kanalov) me je zob začel neverjetno boleti - o tem sem takoj obvestil zdravnika, po rentgenskem slikanju pa ni našel nobenih pomanjkljivosti. Situacija se je ponavljala približno 2 meseca. V prej omenjenem obdobju mi je zobozdravnik zdravil 3 zobe, da bi ugotovil težavo. Odstopil sem, šel sem k drugemu zobozdravniku, ki je po rentgenskem slikanju rekel, da je zob zlomljen in ker stanje traja tako dolgo, ga ni mogoče rešiti in ga je treba odstraniti. Ali lahko v tem primeru vložim pritožbo glede zdravljenja tega zoba in zahtevam vračilo denarja za storitev? Zob je bil najverjetneje zlomljen ob prvem obisku.
Zelo pomembno bo zbrati medicinsko dokumentacijo o tej zadevi. Potem, ker je storitev opravljala zasebna ordinacija, se obrnite na varuha potrošnikov, ki vam lahko pomaga pri izpolnjevanju garancijske obveznosti.
Z vidika potrošnika je najpomembnejša pravica varuha človekovih pravic, da vloži tožbo v imenu potrošnika in se s potrošnikovim soglasjem pridruži nerešenim postopkom. V takšnih razmerah potrošniku ni treba skrbeti, da bo moral plačati sodne stroške. Varuh človekovih pravic je, tako kot družbene organizacije, oproščen sodnih taks.
Sodba potrošniškega sodišča in pred njim sklenjena poravnava imata enako veljavo kot sodba običajnega sodišča ali poravnava, sklenjena pred njim. Večina strank, ki soglašajo z arbitražnim sodiščem, spoštuje razsodbe, izdane pred stalnimi arbitražnimi sodišči za potrošnike. Če neuspešna stranka (dolžnik) ne želi spoštovati arbitražne razsodbe, stranka, ki je zmagala, ni brez zaščite, čeprav je nujno, da se obrne na sodišče. Potem bo skupno sodišče priznalo sporazumno poravnavo ali pa bo razglašeno za izvršljivo. Prva od teh situacij se bo pojavila v primeru poravnav in sodb, ki niso primerne za izvršbo (najpogosteje gre za nematerialne pravice, pri katerih se mora na primer nekdo opravičiti drugi stranki). Po drugi strani pa bo razglasitev izvršljivosti veljala za primere, ko je poravnava ali sodba primerna za izvršbo.
Pravna podlaga: Uredba ministra za pravosodje z dne 25. septembra 2001 o pravilih organizacije in delovanja stalnih arbitražnih sodišč za potrošnike (Časopis št. 113, točka 1214).
Ne pozabite, da je odgovor našega strokovnjaka informativen in ne bo nadomestil obiska pri odvetniku.
Ne pozabite, da je odgovor našega strokovnjaka informativen in ne bo nadomestil obiska zdravnika.
Przemysław GogojewiczNeodvisni pravni strokovnjak, specializiran za medicinske zadeve.
