Reševalec se ukvarja s pomočjo ljudem, ki so v neposredni in nenadni nevarnosti za njihovo zdravje ali življenje. Njegove naloge vključujejo najprej ocenjevanje zdravja bolne / poškodovane osebe, nudenje prve pomoči in po potrebi podporo vitalnih funkcij tudi med prevozom v bolnišnico.
Reševalec pregleda osnovne parametre in vitalne funkcije pacienta in na podlagi tega sprejme odločitev o nadaljnjem zdravljenju.
Lahko opravlja standardne preiskave (npr. EKG) ali daje zdravila, zlasti če ima življenjsko nevarno situacijo.
Reševalec, ki pride do žrtev, na primer v nesreči, ima tudi nalogo, da to mesto zavaruje, da prepreči večje število žrtev ali potencialnih žrtev, poleg tega pa sodeluje s policijo in gasilskimi enotami.
Do nedavnega je bilo dovolj, da sem šel v višjo šolo z ustreznim profilom, da sem po diplomi postal reševalec.
Trenutno (od leta 2013) je treba opraviti triletni univerzitetni študij s področja nujne medicinske pomoči, ki ga je končal univerzitetni študij.
Predavanja vključujejo teoretični del: predavanja, seminarje, pa tudi veliko število praktičnih ur in vajeništva, zaradi katerih se študentje navadijo na prihodnji poklic.
Po diplomi se izobraževanje reševalca ne konča, udeležuje se strokovnih tečajev in seminarjev za izboljšanje svojih veščin.
Diplomanti medicinskih reševalnih študij lahko delajo v oddelkih za nujne primere v bolnišnicah, specialističnih in osnovnih ekipah nujne medicinske pomoči (tudi v policiji, vojski, gasilskih enotah).
Reševalec - dolžnosti
Naloge reševalca vključujejo predvsem čim hitrejše doseganje bolne / poškodovane osebe.
Najprej mora oceniti bolnikovo zdravstveno stanje, ga postaviti v pravilen in varen položaj, mu zagotoviti prvo pomoč in po potrebi podpirati vitalne funkcije tudi med prevozom v bolnišnico.
Odlok ministra za zdravje z dne 20. aprila 2016 o nujnih zdravstvenih storitvah podrobno določa vse dejavnosti, ki jih lahko reševalec opravlja samostojno kot del svojega poklica. Med najpomembnejše spadajo:
- izvajanje in izvajanje osnovne in napredne kardiopulmonalne reanimacije
- obnovitev prehodnosti dihalnih poti brez instrumentov
- obnavljanje in zavarovanje prehodnosti dihalnih poti z uporabo, na primer, orofaringealne cevi, nazofaringealne cevi, konicopunkture
- sesanje dihal
- začetek kisikove terapije, dihalne podpore ali umetnega prezračevanja pljuč - izvajanje endotrahealne intubacije in izvajanje neinvazivnega prezračevanja pri nenadnem zastoju srca
- izvajanje ročne defibrilacije na podlagi EKG ali zapisa srčnega monitorja
- izvajanje avtomatizirane defibrilacije
- izvajanje perkutane elektrostimulacije srca
- izvajanje kardioverzije
- izvedba in ocena snemanja EKG
- spremljanje dihalnega sistema
- spremljanje delovanja srca in ožilja z neinvazivnimi metodami
- izvajanje kanilacije perifernih ven in zunanje vratne vene.
- dajanje zdravil, vključno z po intravenskih, intramuskularnih, subkutanih, peroralnih, sublingvalnih, inhalacijskih poteh, in obstaja podroben seznam zdravil, ki jih bolnik lahko daje
- dekompresija napetostnega pnevmotoraksa s punkcijo plevralne votline
- prelivanje ran
- ustavitev zunanje krvavitve
- imobilizacija zlomov, izpahov in zvinov
- imobilizacija hrbtenice s posebnim poudarkom na vratnem segmentu
- posvojitev poroda
Poleg tega ista uredba ministra za zdravje določa tudi dejavnosti, ki jih lahko reševalec opravlja pod nadzorom zdravnika. Tej vključujejo:
- izvajanje endotrahealne intubacije z uporabo mišičnih relaksantov
- kateterizacija mehurja
- vstavitev želodčne cevke in izpiranje želodca po zavarovanju dihalne poti
Bolničar - predispozicije
Reševalec je zelo odgovoren poklic, zato je tako pomembno, da ga opravljajo za to usposobljeni ljudje.
Izkazati morate ne samo teoretično znanje in praktične spretnosti, temveč tudi ustrezne fizične in duševne nagnjenosti.
Potrebna je dobra telesna pripravljenost (povezana je na primer s potrebo po premestitvi pacienta na nosilih v reševalno vozilo), enako pomembna pa je odpornost na stres, sposobnost delovanja pod časovnim pritiskom, hitrost odločanja, koncentracija in ohranjanje mirnosti ter profesionalnost tudi v izjemno težkih razmerah .
Priporočen članek:
13. oktober Dan medicinskega reševanja
