Ponedeljek, 3. decembra 2012. - Znanstveniki so z elektronskim mikroskopom dosegli očitne slike verig, ki tvorijo DNK
Raziskovalci z Italijanskega inštituta za tehnologijo so najprej pridobili fotografijo modela dvojne vijačnice DNK, in sicer z uporabo elektronskega mikroskopa.
S tem dosežkom se odpirajo vrata, s katerimi lahko podrobneje opazujemo procese in interakcije med proteini, RNA in drugimi molekulami z DNK.
Znanstveniki so z uporabo elektronov dobili očitne slike verig, ki strukturirajo DNK. Da bi to naredili, smo pramene DNK zataknili v razredčeno raztopino in postavili v ležišče nanoskopskih silicijevih stebrov.
Ti stebri so izjemno vodoodbojni in so povzročili, da vlaga izhlapi, posledično so se prameni DNK raztegnili in jasno opazili.
Silikonska postelja je imela na dnu stebrov drobne luknje, skozi katere svetlost elektronskih žarkov omogoča pridobitev slike visoke ločljivosti genskega materiala.
Leta 1953 so uporabili tehniko, imenovano rentgenska kristalografija, ki je delovala z razprševanjem rentgenskih žarkov v kristaliziranih matrikah DNK, s katerimi je na fotografskem filmu, ki je bil interpretiran z matematiko, nastal vzorec.
Ta tehnika pa deluje le z določenimi verigami genskega materiala, ki imajo točno določeno razporeditev, tako da se upirajo visoki energiji elektronov, ki so dovolj močni, da razbijejo molekulo DNK.
"Z najboljšo pripravo vzorca in boljšo ločljivostjo slike lahko neposredno opazujemo DNK na ravni posameznih baz, " pravi Enzo di Fabrizio, ki je sodeloval v raziskavi.
Vir:
Oznake:
Cut-In-Otrok Lepota Wellness
Raziskovalci z Italijanskega inštituta za tehnologijo so najprej pridobili fotografijo modela dvojne vijačnice DNK, in sicer z uporabo elektronskega mikroskopa.
S tem dosežkom se odpirajo vrata, s katerimi lahko podrobneje opazujemo procese in interakcije med proteini, RNA in drugimi molekulami z DNK.
Znanstveniki so z uporabo elektronov dobili očitne slike verig, ki strukturirajo DNK. Da bi to naredili, smo pramene DNK zataknili v razredčeno raztopino in postavili v ležišče nanoskopskih silicijevih stebrov.
Ti stebri so izjemno vodoodbojni in so povzročili, da vlaga izhlapi, posledično so se prameni DNK raztegnili in jasno opazili.
Silikonska postelja je imela na dnu stebrov drobne luknje, skozi katere svetlost elektronskih žarkov omogoča pridobitev slike visoke ločljivosti genskega materiala.
Leta 1953 so uporabili tehniko, imenovano rentgenska kristalografija, ki je delovala z razprševanjem rentgenskih žarkov v kristaliziranih matrikah DNK, s katerimi je na fotografskem filmu, ki je bil interpretiran z matematiko, nastal vzorec.
Ta tehnika pa deluje le z določenimi verigami genskega materiala, ki imajo točno določeno razporeditev, tako da se upirajo visoki energiji elektronov, ki so dovolj močni, da razbijejo molekulo DNK.
"Z najboljšo pripravo vzorca in boljšo ločljivostjo slike lahko neposredno opazujemo DNK na ravni posameznih baz, " pravi Enzo di Fabrizio, ki je sodeloval v raziskavi.
Vir: