Torek, 15. april 2014. - Otroci, ki so bili žrtve nasilja in družinskih zlorab, kažejo spremembe v možganih, podobne tistim vojakov, ki so bili izpostavljeni bojem, razkriva preiskava.
Znanstveniki z londonske univerze so opravili preiskavo možganov na otrocih, ki so bili v domovih izpostavljeni nasilju.
Ugotovili so, da njihovi možgani kažejo večjo aktivnost na dveh področjih možganov, povezanih z odkrivanjem groženj in anksioznimi motnjami.
Gre za enake učinke kot v možganih vojakov, ki so bili izpostavljeni nasilnim bojnim situacijam, pravijo raziskovalci v reviji Current Biology.
Po mnenju znanstvenikov je to prva preiskava, ki s slikami fMRI (funkcionalno slikanje z magnetno resonanco) kaže vpliv telesne zlorabe in nasilja v družini na otroke.
"Zaenkrat začenjamo razumeti, kako zloraba otrok vpliva na funkcije čustvenih sistemov možganov, " pravi dr. Eamon McCrory, ki je vodil raziskavo.
"Ta raziskava je pomembna, saj nam ponuja prve napotke, kako se regije v otrokovih možganih prilagajajo zgodnjim izkušnjam zlorabe doma, " dodaja.
V raziskavi je sodelovalo 43 otrok s povprečno starostjo 12 let. Dvajset od njih je bilo žrtev družinskega nasilja, dokumentirano v evidencah londonskih socialnih služb.
Ostalih 23 otrok v svojih domovih ni doživelo zlorabe ali nasilja.
Kot pojasnjuje doktor McCrory, so bili vsi preučeni otroci zdravi in noben ni pokazal simptomov kakršnih koli težav z duševnim zdravjem.
Otroci so bili podvrženi fMRI skeniranju možganov, medtem ko so jim prikazovali slike moških in ženskih obrazov z izrazi žalosti, mirnosti in jeze.
"Ta raziskava je pomembna, saj nam daje prve namige, kako se regije v otrokovih možganih prilagajajo zgodnjim izkušnjam zlorabe doma" (dr. Eamon McCrory).
Otroci so morali odgovoriti le, če je obraz moški ali ženski, tako da je bila obdelava čustva, ki ga predstavljajo, naključna.
Rezultati so pokazali, da so možgani otrok, ki so bili izpostavljeni nasilju v družini, bolj aktivni v zadnjični izoli in amigdali, ko so se odzvali na jezne obraze.
Ti dve regiji možganov, pojasnjujejo raziskovalci, sta bili povezani z anksioznimi motnjami in odkrivanjem groženj.
Kar kaže na to, da se možgani pretepenih otrok, tako kot vojaki, ki so izpostavljeni bojem, prilagajajo, da so "hiper-pozorni" na kakršne koli znake nevarnosti v okolici.
Po mnenju raziskovalcev se zdi, da ta prilagoditev možganov ne povzroči trajne škode otroškim možganom, vendar bi lahko pojasnila, zakaj so zlorabljeni otroci v življenjskem obdobju večje tveganje za nastanek težav s tesnobo.
Znanstveniki verjamejo, da bi lahko ta prilagoditev možganov kratkotrajno povečala ranljivost teh posameznikov za razvoj duševnih težav, zlasti anksiozne motnje.
"Pokazali smo, da je izpostavljenost družinskemu nasilju povezana s spremembo možganskih funkcij, " pravi dr. McCrory.
"In te spremembe lahko predstavljajo osnovni dejavnik nevronskega tveganja. Verjamemo, da so te spremembe kratkoročno lahko prilagodljive za otroka, vendar lahko povečajo njegovo dolgoročno tveganje."
Znanstvenik dodaja, da "ti rezultati kažejo na pomen resnega jemanja posledic otroka, ki živi v družini, za katero je značilno nasilje."
"Tudi če ta otrok ne kaže očitnih znakov tesnobe ali depresije, se zdi, da imajo te izkušnje merljiv učinek na nevronski ravni, " dodaja znanstvenik.
Vir:
Oznake:
Preveri Wellness Drugačen
Znanstveniki z londonske univerze so opravili preiskavo možganov na otrocih, ki so bili v domovih izpostavljeni nasilju.
Ugotovili so, da njihovi možgani kažejo večjo aktivnost na dveh področjih možganov, povezanih z odkrivanjem groženj in anksioznimi motnjami.
Gre za enake učinke kot v možganih vojakov, ki so bili izpostavljeni nasilnim bojnim situacijam, pravijo raziskovalci v reviji Current Biology.
Po mnenju znanstvenikov je to prva preiskava, ki s slikami fMRI (funkcionalno slikanje z magnetno resonanco) kaže vpliv telesne zlorabe in nasilja v družini na otroke.
"Zaenkrat začenjamo razumeti, kako zloraba otrok vpliva na funkcije čustvenih sistemov možganov, " pravi dr. Eamon McCrory, ki je vodil raziskavo.
"Ta raziskava je pomembna, saj nam ponuja prve napotke, kako se regije v otrokovih možganih prilagajajo zgodnjim izkušnjam zlorabe doma, " dodaja.
V raziskavi je sodelovalo 43 otrok s povprečno starostjo 12 let. Dvajset od njih je bilo žrtev družinskega nasilja, dokumentirano v evidencah londonskih socialnih služb.
Ostalih 23 otrok v svojih domovih ni doživelo zlorabe ali nasilja.
Kot pojasnjuje doktor McCrory, so bili vsi preučeni otroci zdravi in noben ni pokazal simptomov kakršnih koli težav z duševnim zdravjem.
"Hiperalerti"
Otroci so bili podvrženi fMRI skeniranju možganov, medtem ko so jim prikazovali slike moških in ženskih obrazov z izrazi žalosti, mirnosti in jeze.
"Ta raziskava je pomembna, saj nam daje prve namige, kako se regije v otrokovih možganih prilagajajo zgodnjim izkušnjam zlorabe doma" (dr. Eamon McCrory).
Otroci so morali odgovoriti le, če je obraz moški ali ženski, tako da je bila obdelava čustva, ki ga predstavljajo, naključna.
Rezultati so pokazali, da so možgani otrok, ki so bili izpostavljeni nasilju v družini, bolj aktivni v zadnjični izoli in amigdali, ko so se odzvali na jezne obraze.
Ti dve regiji možganov, pojasnjujejo raziskovalci, sta bili povezani z anksioznimi motnjami in odkrivanjem groženj.
Kar kaže na to, da se možgani pretepenih otrok, tako kot vojaki, ki so izpostavljeni bojem, prilagajajo, da so "hiper-pozorni" na kakršne koli znake nevarnosti v okolici.
Po mnenju raziskovalcev se zdi, da ta prilagoditev možganov ne povzroči trajne škode otroškim možganom, vendar bi lahko pojasnila, zakaj so zlorabljeni otroci v življenjskem obdobju večje tveganje za nastanek težav s tesnobo.
Znanstveniki verjamejo, da bi lahko ta prilagoditev možganov kratkotrajno povečala ranljivost teh posameznikov za razvoj duševnih težav, zlasti anksiozne motnje.
"Pokazali smo, da je izpostavljenost družinskemu nasilju povezana s spremembo možganskih funkcij, " pravi dr. McCrory.
"In te spremembe lahko predstavljajo osnovni dejavnik nevronskega tveganja. Verjamemo, da so te spremembe kratkoročno lahko prilagodljive za otroka, vendar lahko povečajo njegovo dolgoročno tveganje."
Znanstvenik dodaja, da "ti rezultati kažejo na pomen resnega jemanja posledic otroka, ki živi v družini, za katero je značilno nasilje."
"Tudi če ta otrok ne kaže očitnih znakov tesnobe ali depresije, se zdi, da imajo te izkušnje merljiv učinek na nevronski ravni, " dodaja znanstvenik.
Vir:
