Sreda, 25. september 2013.-Pogosto duševne bolezni in zasvojenosti zasedajo drugo mesto v zdravstveni oskrbi. Zloraba snovi in psihične motnje prejemajo manj virov kot druge tegobe. Vendar rezultati študije spodbujajo, da se te težave postavijo v ospredje zdravja.
Po njegovih podatkih, objavljenih v reviji 'The Lancet', je njegov vpliv v svetovnem merilu večji, kot smo mislili prej. Dejansko, poudarja raziskava, ta zla prispevajo več kot virus HIV ali tuberkuloza k ustvarjanju bolezni in invalidnosti v svetu.
"Naši rezultati kažejo na vse večji izziv, ki ga te bolezni predstavljajo za zdravstvene sisteme tako v razvitih kot v razvijajočih se regijah, " opozarjajo raziskovalci v medicinskem časopisu.
Ta skupina znanstvenikov pod vodstvom Harveyja Whiteforda z univerze v Queenslandu (Avstralija) je analizirala podatke o duševnem zdravju in zlorabi snovi, vključenih v 'Študijo globalnega bremena bolezni 2010 (GBD 2010)', največjo raziskavo, ki opisuje sistematično vzroke in razširjenost glavnih bolezni na svetu.
Pri svoji oceni so opazili, da so duševne bolezni in motnje, povezane z zlorabo substanc, peti vodilni vzrok smrti in bolezni po vsem svetu. Ko pa so v svojih raziskavah še nekoliko bolj izpopolnili in izmerili vpliv teh teženj na sposobnost povzročanja ne-smrtonosnih motenj, so ugotovili, da so te težave na vrhu seznama s prispevkom 22, 8%.
Invalidnost in kakovost življenjskih težav, ki jih povzročajo te motnje, so več kot izjemne, poudarjajo raziskovalci, ki poudarjajo, da bi bilo veliko smrti zaradi duševnih bolezni - na primer samomorov - mogoče razvrstiti med druge. kategorije, s katerimi bi bil njegov vpliv podcenjen.
Analiza je tudi ugotovila opazne razlike - in po drugi strani pričakovano - v različnih regijah sveta. Tako je bil na primer delež motenj hranjenja na območju Avstralije in Azije do 40-krat večji kot v podsaharski Afriki.
Glede na podatke o delu so duševne bolezni in zloraba substanc v zadnjih desetletjih povečali svojo prisotnost, zlasti v državah v razvoju, zaradi česar je prihodnost še bolj zaskrbljujoča.
"Naši sklepi imajo bistvene posledice za javnozdravstveno agendo, saj bo povečanje življenjske dobe pomenilo, da bo več ljudi z duševnimi boleznimi in motnjami, povezanimi z uživanjem snovi, živelo dlje časa."
Po drugi strani pa drugo delo, objavljeno v isti številki revije Lancet, nariše podroben zemljevid uživanja štirih ilegalnih snovi na svetu: amfetaminov, konoplje, kokaina in opiatov (kot je heroin). Bolezni in invalidnosti, ki jih povzroča uživanje teh štirih vrst zdravil, so se med letoma 1990 in 2010 povečale za 50%.
Čeprav je del tega povečanja posledica večjega števila prebivalstva, je približno petina tega povečanja (22%) ocenjena zaradi večje razširjenosti odvisnikov, zlasti uživanja opiatov. Med 78.000 smrtnimi primeri, ki so jih leta 2010 pripisali odvisnosti od drog, je menila, da jih je več kot polovica povzročila odvisnost od opioidov.
Poleg tega podatki v tej analizi razkrivajo, da sta dve tretjini odvisnikov moški in da je konoplja daleč najbolj razširjena droga na svetu (s 13 milijoni uporabnikov).
Po drugi strani so opiati, kot je heroin, snovi, ki povzročajo največ zdravstvenih težav po vsem svetu.
Tako kot delo, ki ga spremlja v medicinskem časopisu, tudi ta raziskava kaže pomembne regionalne razlike. Tako je bila odvisnost od kokaina v Severni in Latinski Ameriki zelo velika, medtem ko je bila njegova prisotnost v drugih regijah čisto anekdotična. V primeru opiatov so bile najvišje stopnje porabe zaznane v Avstraliji, Aziji in zahodni Evropi.
Združeno kraljestvo, ZDA, Južna Afrika in Avstralija so bile države, v katerih je bilo več zdravstvenih težav povezanih z uživanjem drog.
Vir:
Oznake:
Prehrana-In-Prehrana Lepota Zdravje
Po njegovih podatkih, objavljenih v reviji 'The Lancet', je njegov vpliv v svetovnem merilu večji, kot smo mislili prej. Dejansko, poudarja raziskava, ta zla prispevajo več kot virus HIV ali tuberkuloza k ustvarjanju bolezni in invalidnosti v svetu.
"Naši rezultati kažejo na vse večji izziv, ki ga te bolezni predstavljajo za zdravstvene sisteme tako v razvitih kot v razvijajočih se regijah, " opozarjajo raziskovalci v medicinskem časopisu.
Ta skupina znanstvenikov pod vodstvom Harveyja Whiteforda z univerze v Queenslandu (Avstralija) je analizirala podatke o duševnem zdravju in zlorabi snovi, vključenih v 'Študijo globalnega bremena bolezni 2010 (GBD 2010)', največjo raziskavo, ki opisuje sistematično vzroke in razširjenost glavnih bolezni na svetu.
Pri svoji oceni so opazili, da so duševne bolezni in motnje, povezane z zlorabo substanc, peti vodilni vzrok smrti in bolezni po vsem svetu. Ko pa so v svojih raziskavah še nekoliko bolj izpopolnili in izmerili vpliv teh teženj na sposobnost povzročanja ne-smrtonosnih motenj, so ugotovili, da so te težave na vrhu seznama s prispevkom 22, 8%.
Invalidnost in kakovost življenjskih težav, ki jih povzročajo te motnje, so več kot izjemne, poudarjajo raziskovalci, ki poudarjajo, da bi bilo veliko smrti zaradi duševnih bolezni - na primer samomorov - mogoče razvrstiti med druge. kategorije, s katerimi bi bil njegov vpliv podcenjen.
Zasvojenosti v porastu
Analiza je tudi ugotovila opazne razlike - in po drugi strani pričakovano - v različnih regijah sveta. Tako je bil na primer delež motenj hranjenja na območju Avstralije in Azije do 40-krat večji kot v podsaharski Afriki.
Glede na podatke o delu so duševne bolezni in zloraba substanc v zadnjih desetletjih povečali svojo prisotnost, zlasti v državah v razvoju, zaradi česar je prihodnost še bolj zaskrbljujoča.
"Naši sklepi imajo bistvene posledice za javnozdravstveno agendo, saj bo povečanje življenjske dobe pomenilo, da bo več ljudi z duševnimi boleznimi in motnjami, povezanimi z uživanjem snovi, živelo dlje časa."
Po drugi strani pa drugo delo, objavljeno v isti številki revije Lancet, nariše podroben zemljevid uživanja štirih ilegalnih snovi na svetu: amfetaminov, konoplje, kokaina in opiatov (kot je heroin). Bolezni in invalidnosti, ki jih povzroča uživanje teh štirih vrst zdravil, so se med letoma 1990 in 2010 povečale za 50%.
Čeprav je del tega povečanja posledica večjega števila prebivalstva, je približno petina tega povečanja (22%) ocenjena zaradi večje razširjenosti odvisnikov, zlasti uživanja opiatov. Med 78.000 smrtnimi primeri, ki so jih leta 2010 pripisali odvisnosti od drog, je menila, da jih je več kot polovica povzročila odvisnost od opioidov.
Poleg tega podatki v tej analizi razkrivajo, da sta dve tretjini odvisnikov moški in da je konoplja daleč najbolj razširjena droga na svetu (s 13 milijoni uporabnikov).
Po drugi strani so opiati, kot je heroin, snovi, ki povzročajo največ zdravstvenih težav po vsem svetu.
Tako kot delo, ki ga spremlja v medicinskem časopisu, tudi ta raziskava kaže pomembne regionalne razlike. Tako je bila odvisnost od kokaina v Severni in Latinski Ameriki zelo velika, medtem ko je bila njegova prisotnost v drugih regijah čisto anekdotična. V primeru opiatov so bile najvišje stopnje porabe zaznane v Avstraliji, Aziji in zahodni Evropi.
Združeno kraljestvo, ZDA, Južna Afrika in Avstralija so bile države, v katerih je bilo več zdravstvenih težav povezanih z uživanjem drog.
Vir:
