Poklicne bolezni so bolezni, ki jih povzročajo zdravju škodljivi dejavniki in se pojavljajo v delovnem okolju. Način opravljanja dela je lahko tudi vzrok za poklicno bolezen. Kako in kdaj se diagnosticirajo poklicne bolezni? Katere ugodnosti so na voljo zaposlenemu z diagnozo poklicne bolezni?
Kazalo:
- Poklicne bolezni - diagnoza
- Poklicne bolezni - obveznosti delodajalca
- Poklicne bolezni - koristi
- Poklicna bolezen in upokojitev
Poklicne bolezni so cena, ki jo plačujemo za tehnični napredek in razvoj civilizacije. V nasprotju z videzom poklicne bolezni niso težava, s katero se spopadamo že sto ali dvesto let.
Prva omemba poklicne bolezni in smrti, ki jo je povzročila, prihaja iz Egipta okoli leta 2000 pr. Žrtev je umrla zaradi vdihavanja silicijevega dioksida, ki je privedlo do pnevmokonioze.
Podobnih primerov je še več. Izdelava orodij iz bakra in drugih barvnih kovin je privedla do zastrupitve s temi kovinami. Znani so bili tudi škodljivi učinki svinca (svinca). O tem je že pisal Hipokrat.
V času renesanse je zanimanje za bolezni, povezane z delom, raslo. Ellenborgova razprava iz leta 1524 opisuje živo srebro in svinec, v katerega so padli zlatarji.
Za očeta znanstvene medicine dela velja Bernardino Ramazzini (1633-1714), italijanski zdravnik, ki je opisoval tveganja za zdravje in bolezni, povezane z opravljanjem 52 poklicev.
Leta 1906 je na pobudo profesorja Luigija Devota potekal prvi mednarodni kongres poklicnih bolezni, štiri leta kasneje pa je profesor ustanovil prvo kliniko za poklicne bolezni v zgodovini medicine. V dvajsetih letih so se v mnogih evropskih državah pojavili prvi seznami poklicnih bolezni, ki so bili podlaga za pridobitev odškodnine za zdravstveno škodo, ki je nastala v zvezi z opravljenim delom.
Poklicne bolezni - diagnoza
Diagnoza poklicne bolezni pri zaposlenem ali nekdanjem zaposlenem lahko poteka med zaposlitvijo ali po prenehanju dela, vendar pod pogojem dokumentiranja simptomov bolezni v obdobju, navedenem na seznamu poklicnih bolezni.
Delavec, ki trpi za nesrečo pri delu ali zboli za poklicno boleznijo, navedeno na seznamu poklicnih bolezni, je upravičen do prejemkov socialnega zavarovanja.
Sum na poklicno bolezen lahko prijavi kateri koli zdravnik, vključno z družinskim zdravnikom, ki v posebni obliki ("napotnica za preiskave v zvezi s sumom na poklicno bolezen") navede svoje pomisleke in jo skupaj z medicinsko dokumentacijo pošlje na najbližji center za medicino dela vojvodstva.
To lahko storita tudi delodajalec in delavec sam - vendar le prek zdravnika, ki zanj skrbi v preventivni oskrbi.
Če zdravnik, ki potrdi WOMP, diagnosticira poklicno bolezen, te podatke pošlje državnemu sanitarnemu inšpektorju. Slednji, če se strinja z gradivom, ki so ga zbrali zdravniki, in njihovimi odločitvami, izda upravno odločbo, s katero potrdi poklicno bolezen.
Ljudje, ki so zboleli za poklicnimi boleznimi, lahko računajo na pomoč v obliki različnih ugodnosti. Vendar zgolj diagnoza bolezni ne pomeni, da je bolnik do njih upravičen.
O njej odloči overitelj ZUS, ki upošteva potrdilo o poklicni bolezni, vendar določi, v kolikšni meri vpliva na bolnikovo sposobnost za opravljanje dela.
Zdravnik lahko odloči, da poklicna bolezen ne ovira dela. Na to mnenje se je mogoče pritožiti.
Poklicne bolezni - obveznosti delodajalca
Če ima zaposleni (ali nekdanji zaposleni) diagnozo poklicne bolezni, je delodajalec dolžan:
- po posvetovanju s pristojnim organom državne sanitarne inšpekcije ugotovi vzroke poklicne bolezni ter naravo in obseg tveganja za to bolezen.
- nemudoma odstraniti dejavnike, ki povzročajo poklicno bolezen, in uporabiti druge potrebne preventivne ukrepe
- zagotoviti izvajanje zdravniških priporočil.
Poklicne bolezni - koristi
Osebe, ki so zaradi poklicne bolezni izgubile delovno sposobnost, so upravičene do enkratnih, kratkoročnih ali dolgoročnih prejemkov.
Kratkoročne koristi so:
- nadomestilo za bolezen - če je nezmožnost za delo povzročila poklicna bolezen, se izplača iz nezgodnega zavarovanja. Dodatek se dodeli ne glede na zavarovalno dobo od prvega dne nezmožnosti za delo zaradi poklicne bolezni. Dodatek se ne izplačuje za obdobja nezmožnosti za delo zaradi poklicne bolezni, za katero ima zavarovanec pravico do nadomestila, plače, štipendije ali druge ugodnosti za čas nezmožnosti za delo po posebnih določbah.
- rehabilitacijska dajatev - dodeli se, kadar po obdobju bolniške dajatve poškodovana oseba še vedno ne more delati, vendar nadaljnje zdravljenje ali terapevtska rehabilitacija daje priložnost, da si povrne delovno sposobnost
- kompenzacijski dodatek - za osebo, ki ji je bilo plačilo znižano zaradi trajne ali dolgotrajne zdravstvene okvare
Nadomestilo za bolezen in rehabilitacija iz nezgodnega zavarovanja se izplačuje v višini 100% osnove za odmero plače. Osnova za odmero teh prejemkov je znesek, ki je podlaga za odmero prispevkov za nezgodno zavarovanje.
- enkratno nadomestilo pripada vsakemu zavarovancu, ki je utrpel trajno ali dolgotrajno zdravstveno okvaro. Zdravstveno škodo ugotovi zdravnik ZUS ali zdravniška komisija ZUS
Osebe, ki so zaradi poklicne bolezni izgubile delovno sposobnost, so upravičene tudi k kritju stroškov zdravljenja na področju zobozdravstva in preventivnih cepljenj ter dobav za ortopedske izdelke v obsegu, določenem v Zakonu o socialnem zavarovanju za primer nesreč pri delu in poklicnih bolezni.
Dolgoročne koristi so:
- invalidska pokojnina - izplačuje se zavarovancu, ki zaradi poklicne bolezni postane nezmožen za delo
- pokojnina za usposabljanje - se dodeli osebi, za katero je bilo ugotovljeno, da se prekvalificira, ker zaradi poklicne bolezni ne more delati v sedanjem poklicu
- dodatek za nego in nego - je namenjen ljudem, ki so bili popolnoma nezmožni za delo in samostojen obstoj ali so dopolnili 75 let. Nadomestilo se dodeli na podlagi potrdila zdravnika, ki potrjuje ZUS, v katerem je navedena popolna nezmožnost za delo in samostojen obstoj, osebam, starejšim od 75 let, pa dodatek za nego tudi po uradni dolžnosti.
Dajatve za družino osebe, ki je umrla zaradi poklicne bolezni:
- enkratno nadomestilo - za družinske člane umrlega zavarovanca ali upokojenca, ki so bili upravičeni do družinske pokojnine na dan smrti osebe, ki je zbolela za poklicno boleznijo ali je bila upravičena do invalidske pokojnine
- pokojnina preživelih nesreč - izplačuje se po zavarovancu ali upokojencu, ki je umrl zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Do pokojnine so upravičene iste osebe kot osebe, upravičene do družinske pokojnine po pokojninskem zakonu
- dodatek k družinski pokojnini - namenjen popolni siroti
Poklicna bolezen in upokojitev
Če je pri upokojencu ugotovljena poklicna bolezen, lahko ta oseba zaprosi za pokojnino za poklicno bolezen in nato prejme pokojnino, ki se poveča za polovico te pokojnine.
V skladu z določbami čl. 235 (1) zakona z dne 26. junija 1974 - Delovni zakonik, poklicna bolezen je bolezen, vključena na seznam tovrstnih bolezni, če je na podlagi ocene delovnih pogojev mogoče brez dvoma ali z veliko verjetnostjo ugotoviti, da so jo povzročili dejavniki, ki škodujejo zdravje v delovnem okolju ali v povezavi z načinom opravljanja dela.
O avtorju
Preberite več člankov tega avtorja
Priporočen članek:
Rehabilitacija po Nacionalnem zdravstvenem skladu: vrste terapevtske rehabilitacijePriporočen članek:
SANATORIJ Z ZUS - kako iz ZUS-a priti do sanatorija?
