Otroci med karanteno pridobivajo na teži. To je ena od nenamernih, a nevarnih posledic pandemije. Strokovnjaki sprožijo alarm: otroci se morajo začeti gibati, sicer bodo ogroženi zaradi civilizacijskih bolezni!
Pandemija COVID je imela številne nepričakovane in nenamerne posledice. Eden izmed njih je upad aktivnosti šolarjev. Do takšnih zaključkov so prišli strokovnjaki z univerze Strathclyde, ki so raziskovali v 15 državah po svetu, rezultate svojih opazovanj pa objavili v znanstveni reviji The Lancet Child & Adolescent Health.
Kazalo
- Med karanteno so se otroci prenehali gibati
- Pomanjkanje gibanja je tveganje za številne bolezni
- Tudi pol ure aktivnosti je nekaj
- Znanstveniki svetujejo staršem in odločevalcem
Med karanteno so se otroci prenehali gibati
Ugotovilo je, da se je med 23. februarjem in 5. aprilom, ko je čas pandemije, čas, ki so ga otroci preživljali v krajih, kot so parki, plaže in mestni vrtovi, zmanjšal za skoraj tretjino. Uporaba javnega prevoza se je zmanjšala za več kot polovico.
Čeprav je imela seveda prepoved zapuščanja hiše, sprehajanja, igranja nogometa na šolskih igriščih in podobne omejitve svojo utemeljitev in verjetno ustavila širjenje koronavirusa, so naredili še drugo škodo.
Pri tem ne gre le za duševno stanje otrok (kitajske študije so pokazale, da 30% izoliranih ali karantenskih otrok izpolnjuje klinična merila za posttravmatsko stresno motnjo), temveč tudi za njihovo fizično zdravje. Karantena je še zmanjšala pogosto že tako nizko raven telesne aktivnosti pri otrocih.
Pomanjkanje gibanja je tveganje za številne bolezni
Pomanjkanje telesne aktivnosti spodbuja debelost pri otrocih, že pred pandemijo so govorili, da ima vedno več najstnikov prekomerno telesno težo. Raziskava SZO iz leta 2017 je pokazala, da 81% šolskih otrok na svetu ni dovolj telesno dejavnih.
Poljske raziskave so pokazale še bolj zastrašujoč rezultat: v Evropi imamo največ debelih 11-letnikov! To je najnevarnejša posledica pomanjkanja gibanja za zdravje otrok.
SZO opozarja, da pomanjkanje telesne aktivnosti povečuje tveganje za civilizacijske bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, hipertenzija, diabetes in rak. Imenuje se razgradnja maščobnega tkiva v predelu trebuha in natančneje med organi visceralna debelost, ki preprečuje pravilno delovanje notranjih organov.
Tudi pol ure aktivnosti je nekaj
Profesor John Reilly s Šole psiholoških znanosti in zdravja Strathclyde, ki je sodeloval v študiji z zbiranjem podatkov iz Združenega kraljestva, je dejal, da je pomembno, da otroci izkoristijo vsako priložnost, da so celo kratek čas fizično aktivni.
Lahko je zabavno na vrtu na dvorišču ali - če ga ni - sprehod, gimnastika doma ali spletne vaje, ki jih je trenutno veliko na internetu. Velja izkoristiti tudi dejstvo, da posamezne države, vključno s Poljsko, že odpravljajo določene omejitve - v gozd je mogoče vstopiti, odprti so bulvarji in parki, lahko se vozite s kolesi in skuterji.
Znanstveniki svetujejo staršem in odločevalcem
Po pandemiji so raziskovalci staršem, vzgojiteljem in učiteljem dali vrsto priporočil za spodbujanje zdrave dejavnosti med karanteno in po njej. Tukaj so:
- Vedno izkoristite priložnost, da grete z otrokom ven ali ga pošljete ven - če je ustrezne starosti (z upoštevanjem predpisov, npr. Nošenje mask, držanje razdalje med ljudmi itd.)
- Poskusite, da je telesna dejavnost stalni del dneva - če se otrok zjutraj uči na daljavo, mu popoldne omogočite gibanje, sprehod ali drugo telesno aktivnost. Med igranjem ne pustite otroka, da sedi več kot 30–60 minut na enem mestu, npr. Na zaslonu televizorja ali računalnika.
- Poskrbite, da bo vaš dojenček dobro spal in da bo imel ves čas spanja in zbujanja. Ne dovolite jim, da bi ponoči gledali televizijo ali uporabljali pametnega telefona.
- Zdravstveni delavci naj bodo pozorni na morebitno debelost med testi in zdravstveno ravnovesje otroka, radi imajo prekomerno telesno težo in o tem izobražujejo starše.
- Nacionalne vlade bi morale spodbujati zdravo vedenje otrok, na primer s socialnimi kampanjami, ki spodbujajo šport in telesno aktivnost.
