Sreda, 15. oktober 2014. - Celiakija prizadene skoraj 1% zahodne populacije, skupine, ki ne prenaša glutena in je prisiljena uživati izdelke brez te snovi, kot je riž. Toda to žito, odvisno od izvora, lahko vsebuje tudi zaskrbljujoče ravni arzena, strupenih in rakotvornih elementov.
Za večino potrošnikov to ni problem, saj vsak dan pojedo malo riža, pri ljudeh s celiakijo pa ni tako. Raziskovalci z univerze Miguel Hernández (UMH) v Elcheju v Španiji so analizirali prisotnost arzena v moki, kruhu, sladicah, pecivu, pivu in mleku, narejenem z rižem za to populacijsko skupino.
Rezultati analiz, predstavljeni v reviji Food Additives & onesnaževalci, opozarjajo, da nekateri od teh izdelkov vsebujejo "pomembno vsebnost" skupnega arzena (As-t, do 120 µg / kg) in anorganskega arzena (As-i, do 85, 8 µg / kg). Skupni arzen je vsota organskega, ki je kombiniran z ogljikom, in anorganskega, ki reagira z drugimi elementi, kot so kisik, klor ali žveplo, in je bolj škodljiv.
S temi podatki je bila vsebnost As-t in As-i ocenjena le iz riža, ki je bil uporabljen kot glavno sestavino, ki zavrže ostale sestavine hrane, in je znašala 235 oziroma 198 µg / kg.
Poleg tega je bil dnevni vnos anorganskega arzena, ki ga celiakiji zaužijejo pri uživanju riževih izdelkov, izračunan na 0, 46 in 0, 45 µg / kg (to je mikrogramov na kilogram telesne teže) za ženske in moške 58 let oziroma 75 kg. Pri otrocih (do petih let) so te vrednosti še vedno višje, saj se gibljejo med 0, 61 in 0, 78 µg / kg, je razvidno iz drugega dela, ki ga je objavila Journal of Food Science.
Strokovna skupina Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) EU je leta 2009 ugotovila, da obstajajo dokazi, da razpon vnosa med 0, 3 in 8, 0 µg / kg telesne teže na dan predstavlja tveganje za nastanek raka pljuč, kože in mehurja. Ocenjeni vnosi v obeh študijah se zato gibljejo v tem območju.
"Te vrednosti kažejo, da pri ljudeh, ki uživajo to vrsto izdelkov, ne moremo izključiti tveganja za zdravje, " razlaga Sinc Ángel Carbonell, soavtor študij, čeprav priznava pomembno točko: "Evropska unija še ni ustanovila nekaterih zakonske meje največje vsebnosti arzena v rižu in hrani na osnovi tega žita, čeprav se trenutno aktivno ukvarja z njim. "
Nasvet raziskovalcev je jasen: "Zdravstvene agencije potrebujejo zakonodajo, ki omejuje raven arzena, ki ga ne bi smeli preseči v živilih na osnovi riža, namenjenih potrošnikom celiakije." Do zdaj so celiakijo diagnosticirali večinoma pri otrocih, v zadnjih letih pa se je profil spremenil in eden od petih ljudi z boleznijo je starejši od 65 let.
Trenutno vsaka evropska država vzame vzorce teh izdelkov, jih analizira in pošlje njihove rezultate v EFSA, da razvijejo dovolj podatkovno bazo podatkov, da lahko sprejemajo odločitve. Španska agencija za varstvo potrošnikov, varnost hrane in prehrano (AECOSAN) je pravkar poslala špansko poročilo, v katerem sodelujejo raziskovalci te študije.
Drugo njegovo pomembno priporočilo je, da se na etikete vključijo kakovostne informacije: "V njem je treba navesti vsebnost anorganskega arzena, ki ga nosi vsako živilo, ter dobro opredeliti raznolikost uporabljenega riža in njegov izvor, ker so nekateri bolj priporočljivi kot drugi.", poudarja Sandra Munera, še ena od avtoric.
Arzen se v naravi pojavlja v zemeljski skorji, v nekaterih regijah pa je njegova številčnost večja kot v drugih, njegova koncentracija pa se poveča tudi z uporabo pesticidov. Nato se ta element razprši z vodo do riža, ene redkih rastlin, ki se goji v poplavi.
Eden najčistejših rižev na svetu je nacionalni park Doñana, saj v tem okolju uporaba pesticidov ni dovoljena, arzen pa seveda ni v izobilju. Vendar pa v državah, kot sta Indija in Bangladeš, kjer so vode onesnažene z anorganskim arzenom in rižem, predstavlja osnovno hrano za prebivalstvo, posledica tega je ena največjih množičnih zastrupitev v zgodovini.
Vir:
Oznake:
Preveri Drugačen Psihologija
Za večino potrošnikov to ni problem, saj vsak dan pojedo malo riža, pri ljudeh s celiakijo pa ni tako. Raziskovalci z univerze Miguel Hernández (UMH) v Elcheju v Španiji so analizirali prisotnost arzena v moki, kruhu, sladicah, pecivu, pivu in mleku, narejenem z rižem za to populacijsko skupino.
Rezultati analiz, predstavljeni v reviji Food Additives & onesnaževalci, opozarjajo, da nekateri od teh izdelkov vsebujejo "pomembno vsebnost" skupnega arzena (As-t, do 120 µg / kg) in anorganskega arzena (As-i, do 85, 8 µg / kg). Skupni arzen je vsota organskega, ki je kombiniran z ogljikom, in anorganskega, ki reagira z drugimi elementi, kot so kisik, klor ali žveplo, in je bolj škodljiv.
S temi podatki je bila vsebnost As-t in As-i ocenjena le iz riža, ki je bil uporabljen kot glavno sestavino, ki zavrže ostale sestavine hrane, in je znašala 235 oziroma 198 µg / kg.
Poleg tega je bil dnevni vnos anorganskega arzena, ki ga celiakiji zaužijejo pri uživanju riževih izdelkov, izračunan na 0, 46 in 0, 45 µg / kg (to je mikrogramov na kilogram telesne teže) za ženske in moške 58 let oziroma 75 kg. Pri otrocih (do petih let) so te vrednosti še vedno višje, saj se gibljejo med 0, 61 in 0, 78 µg / kg, je razvidno iz drugega dela, ki ga je objavila Journal of Food Science.
Strokovna skupina Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) EU je leta 2009 ugotovila, da obstajajo dokazi, da razpon vnosa med 0, 3 in 8, 0 µg / kg telesne teže na dan predstavlja tveganje za nastanek raka pljuč, kože in mehurja. Ocenjeni vnosi v obeh študijah se zato gibljejo v tem območju.
"Te vrednosti kažejo, da pri ljudeh, ki uživajo to vrsto izdelkov, ne moremo izključiti tveganja za zdravje, " razlaga Sinc Ángel Carbonell, soavtor študij, čeprav priznava pomembno točko: "Evropska unija še ni ustanovila nekaterih zakonske meje največje vsebnosti arzena v rižu in hrani na osnovi tega žita, čeprav se trenutno aktivno ukvarja z njim. "
Nasvet raziskovalcev je jasen: "Zdravstvene agencije potrebujejo zakonodajo, ki omejuje raven arzena, ki ga ne bi smeli preseči v živilih na osnovi riža, namenjenih potrošnikom celiakije." Do zdaj so celiakijo diagnosticirali večinoma pri otrocih, v zadnjih letih pa se je profil spremenil in eden od petih ljudi z boleznijo je starejši od 65 let.
Trenutno vsaka evropska država vzame vzorce teh izdelkov, jih analizira in pošlje njihove rezultate v EFSA, da razvijejo dovolj podatkovno bazo podatkov, da lahko sprejemajo odločitve. Španska agencija za varstvo potrošnikov, varnost hrane in prehrano (AECOSAN) je pravkar poslala špansko poročilo, v katerem sodelujejo raziskovalci te študije.
Drugo njegovo pomembno priporočilo je, da se na etikete vključijo kakovostne informacije: "V njem je treba navesti vsebnost anorganskega arzena, ki ga nosi vsako živilo, ter dobro opredeliti raznolikost uporabljenega riža in njegov izvor, ker so nekateri bolj priporočljivi kot drugi.", poudarja Sandra Munera, še ena od avtoric.
Arzen se v naravi pojavlja v zemeljski skorji, v nekaterih regijah pa je njegova številčnost večja kot v drugih, njegova koncentracija pa se poveča tudi z uporabo pesticidov. Nato se ta element razprši z vodo do riža, ene redkih rastlin, ki se goji v poplavi.
Eden najčistejših rižev na svetu je nacionalni park Doñana, saj v tem okolju uporaba pesticidov ni dovoljena, arzen pa seveda ni v izobilju. Vendar pa v državah, kot sta Indija in Bangladeš, kjer so vode onesnažene z anorganskim arzenom in rižem, predstavlja osnovno hrano za prebivalstvo, posledica tega je ena največjih množičnih zastrupitev v zgodovini.
Vir:
